SLO  ENG

VZHAJAJOČEMU SONCU NAPROTI

Želiš biti obveščen(a) o novostih?

S prijavo potrjujete, da se strinjate s splošnimi pogoji uporabe te strani!

Vizumi so največji nesmisel, kar jih je natuhtal človeški um. Ne bom se spuščal v razlago te trditve, ker je to tema za drug članek, drugačne zvrsti.

Ko sem štopal po Rusiji me je blizu mesteca Omutinskoe pobral Sergej, ki se je predstavil za trgovskega potnika, ki prodaja bonbone. Tako imenovani konfeti, so v največji državi na svetu zelo popularni. Po pol ure pogovarjanja o bonbonih in cestah mi reče: “Glej, te lahko nekaj prosim? Nikoli v življenju še nisem videl vize. Mi prosim pokažeš, kako to izgleda?” :)

Torej za vse, ki je še niste videli: Gre za nalepko, ki nam jo nalepijo v potni list, v kolikor nam je vstop v državo odobren. Ponavadi to storijo na veleposlaništvu ali pa kar na mejnem prehodu. Podrobnosti se od države, do države zelo razlikujejo. V nadaljevanju bom poskušal povzeti svoje izkušnje s pridobivanjem vizumov.

Slovenci imamo srečo. Na tak ali drugačen način lahko potujemo v katero koli državo na svetu. To je privilegij, ki se ga ne zavedamo in ga ne cenimo. Ali je že kdo pomislil, da bi za oddih na hrvaški obali morali iti na hrvaško veleposlaništvo v Ljubljani ter oddati potni list in vlogo za dovoljenje za vstop v državo? Potem še plačati 60€ in se čez teden dni vrniti po omenjeno dovoljenje?

Če hoče Vietnamec na dopust v Kambodžo ali katero koli drugo sosednjo državo, potrebuje vizum. In tega mu ni enostavno dobiti. Dokazati mora, da ima dovolj denarja za vrnitev v domovino itd. In tukaj govorimo o vizumu za vstop v državo tretjega sveta. Pridobitev vizuma za Schengensko območje pri njih spominja na misijo nemogoče.

V podobni situaciji se znajdejo prebivalci večine držav Azije, Afrike… Ali še hujši. Pakistancu je vstop v sosednjo Indijo prepovedan. Izraelcu v večino muslimanskih držav.

 

Za nas ni države, v katero nam bi bil vstop prepovedan. Za turistični obisk v trajanju do meseca dni se lahko podamo v večji del sveta brez kakršnega koli dovoljenja ali predhodne najave. Sem spada celotna Evropa, z izjemo Rusije in Belorusije. Praktično celotna Amerika. Torej Kanada, Mehika, Srednja in Južna Amerika z izjemo Surinama in Gvajane. Skoraj vsi otoki v Karibskem morju in Tihem oceanu, kar precej azijskih držav ter v Afriki Maroko, Tunizija in Bocvana. Te države uvrščam v prvo skupino - države brez vizumskih zahtev za Slovence. 

 

Pred vstopom v ZDA moramo izpolniti spletni obrazec ESTA. V kolikor ne označimo alineje, da smo bili v stiku s tujimi obveščevalnimi agencijami ali terorističnimi organizacijami, še nisem slišal primera, ko bi bila vloga zavrnjena. Za vlogo je potrebno plačati takso 14 dolarjev. In tako pridemo do druge skupine. Sem spadajo države za katere potrebujemo nekakšno dovoljenje ampak ga je razmeroma enostavno dobiti. Velikokrat ga pridobimo kar na mejnem prehodu ali je potrebno le izpolniti kak spletni obrazec. Za to ne potrebujemo drugih dokumentov, kot le potnega lista, je pa ponavadi potrebno za dovoljenje seči v žep. Sem spadajo: Belorusija, azijske države: Indonezija, Vzhodni Timor, Jordanija, Indija, Tajska, Vietnam, Kambodža in Laos. Za vstop v Kambodžo moramo izpolniti spletni obrazec, za Laos je dovolj, da stopimo do ustreznega okenca na mejnem prehodu. V isto skupino spadajo številni otoki v Tihem oceanu, Jamajka in tudi Avstralija. Avstralija je nekoliko posebna. Nisem prepričan ali bi jo uvrstil v prvo ali drugo skupino. Za vstop Slovenci potrebujemo dovoljenje t.i. e-Visitor, ki ga uradno smatrajo za vizum, čeravno v potni list ne prejmemo nobene nalepke, tudi ničesar ni potrebno plačati, le vlogo moramo izpolniti najkasneje nekaj dni pred vstopom. Verjetno bi v to skupino lahko uvrstili tudi kakšno Afriško državo. Kandidati so: Egipt, Uganda, Ruanda, Zimbabve, Zambija, Tanzanija in Kenija.

 

Potem nastopi tretja skupina držav, za katere smatram da je pridobitev vizuma bolj zapletena, kot bi bila vredna biti. To pomeni da moramo po vizum na veleposlaništvo željene države. Vlogi moramo predložiti dodatne dokumente, kot so: Dokazilo o finančnem stanju, nekaznovanosti, nezgodnem zavarovanju, povabilno pismo, povratno letalsko karto ali podobno. Predvsem letalska karta lahko predstavlja zagato, če hočemo potovati po tleh.

Takšno izkušnjo sem imel ob pridobivanju dovoljenja za vstop na Kitajsko. Za vizum sem zaprosil na veleposlaništvu v Ulan Batorju v Mongoliji. Pri tem sem moral vlogi dodati letalsko karto ali drug dokaz o vnaprej rezerviranem in plačanem povratku iz Kitajske. Na kitajsko sem se imel namen podati z vlakom, o tem kako bom mesec dni kasneje zapustil državo se mi še sanjalo ni. To niti ni bilo pomembno, ker ne vlaka, ne avtobusa nisem mogel rezervirati toliko časa vnaprej. Edina rešitev je bila nakup letalske karte, ampak jaz nisem hotel leteti (enkrat za razliko) in predvsem nisem hotel za to odšteti sto in sto evrov. No, ne čisto edina rešitev. Po nekaj brskanja po spletu sem našel spletno stran TravelVisaBookings*. Trdili so, da v zameno za cca. 14€ zagotovijo začasno letalsko karto kamorkoli po svetu. Izpolnil sem obrazec in res v roku nekaj ur na elektronski naslov prejel dokazilo o plačani letalski vozovnici iz Pekinga v Kuala Lumpur. Dejansko to ni veljavna vozovnica, ampak za vizumsko vlogo zadošča. Sklepam, da imajo kot agencija, ki rezervira veliko število vozovnic privilegij, da lahko rezervacijo potem, ko jo izvedejo, tudi brez večjih stroškov prekličejo. Opažam, da so svoje storitve v tem času podražili na dobrih 25€, ampak vseeno predstavlja cenejšo možnost, kot pa po nepotrebnem odšteti 100€ za letalsko karto.

Cena vizuma, oziroma vse potrebne tekse, ki jih natresejo, zdi se od nikoder, običajno na koncu nanesejo med 30 in 60€. Lahko pa tudi več.

 

Za lažjo predstavo in načrtovanje potovanj sem ustvaril zemljevid z označenimi državami glede na zgoraj naštete skupine. Ampak ne se ustrašiti rdeče barve. To še vedno pomeni, da lahko potujete v te države, le da ne morete kar vkorakati vanje.

 

Zemljevid je informativne narave. Pogoji za vstop v posamezne države se lahko hitro spremenijo. Za izhodiščno točko zbiranja tovrstnih informacij vedno priporočam spletno stran ministrstva za zunanje zadeve RS - primer za Kubo.

 

* To ni plačljiva reklama. Za nobeno povezavo, ki sem jo dodal v tem članku nisem prejel plačila ali kakršne druge koristi. Omenjam jo, ker mi je v danem trenutku predstavljala rešitev problema in sklepam, da lahko olajša potovanje tudi drugemu raziskovalcu sveta.



Hvala za branje. Če vam je bil članek zanimiv ali ste v njem našli kaj koristnega, ga ne pozabite pokazati prijateljem. Z gumbi spodaj ga lahko delite na popularnejših družbenih omrežjih.

Vesela bova vsakega odziva. Pozitivnega ali negativnega :) Kontaktirate naju lahko preko kontaktnega obrazca in izrazite svoje mnenje, postavite vprašanje ali delite svoje izkušnje, predloge, pripombe...


Huvsgul, Mongolija
Bangkok in žalovanja za kraljem, Tajska
Kako potovati pod 10€ na dan: Prehrana
Elektronski izzivi
Zahvala izjemnim ljudem
Zandina knjiga rekordov