Predvsem tehnično manj podkovanim popotnikom se postavljajo vprašanja kot so: ali naj vzamem s sabo prenosni računalnik? Kako zavarovati fotografije na spominski kartici pred uničenjem? Ali je varno uporabljati storitve spletne banke v odprtih omrežjih? Takšna in podobna vprašanja bodo upam, da dobila odgovor s tem člankom.
Glede uporabe prenosnega računalnika, se moramo najprej vprašati, zakaj ga bomo sploh uporabljali. Za brskanje po internetu in rezervacije hostlov, ogledov je popolnoma zadosten 7-palčni tablični računalnik ali celo pametni telefon. Tudi za napisati kakšen mail zadostujeta. Problem nastopi, če bi radi pisali članke za kakšne revije, bloge itd. V takem primeru tipkovnica zaslona na dotik postane nočna mora. Po drugi strani pa z majhnim 10-palčnim prenosnikom tudi ne rešimo veliko. Tipkovnica je še vedno nenaravno majhna in roke, ki jih moramo krivenčiti hitro začnejo boleti. Najudobnejši za pisanje je “normalen” 15-palčni prenosnik. Ampak kolikor je super za pisanje je okoren za prenašanje. Je velik, tudi teža hitro postane nezanemarjiva. Sam sem se soočil s takšnim problemom. Rešitev je bila 7-palčna tablica z zunanjo brezžično usb tipkovnico in miško. Velika večina tablic namreč podpira USB on-the-go. Čeravno presenetljivo veliko ljudje tega ne ve, lahko tipkovnice, miške priključimo na tablične računalnike enako kot na osebni računalnik preko kabla OTG, ki ni nič drugega kot pretvornik med USB micro in USB vmesnikoma. Še več, na tak kabel lahko priklopimo USB hub, in s tem omogočimo priklop dodatnih USB naprav na tablico (kot na primer zunanji trdi disk ali čitalec pomnilniških kartic.)
Druga pomembna stvar je varnost posnetih fotografij. Največja nočna mora bi bila, če bi nam zadnji dan potovanja nekdo ukradel fotoaparat s posnetki celotnega izleta. Ali če bi nam fotoaparat padel v morje in uničil vsebino spominske kartice (ali padel iz aviona - sliši se šala, ampak, jap, tudi to se mi je že zgodilo :))
Kakorkoli, varnostne kopije so vedno dobra rešitev. Sam jih delam na vsakih par dni. Običajno vsebino SD kartice fotoaparata skopiram kar samo na tablico. Orodja, kot so recimo Google Photos, Cloud Backup omogočajo nadaljno avtomatsko kopiranje fotografij iz pametnih naprav na pomnilniška mesta v oblakih. Na ta način imam tri kopije slik, na spominski kartici, na tablici in nekje v oblaku na internetu. Pri dlje trajajočih potovanjih in glede na pomnilniške sposobnosti tablice, lahko pridemo do točke, ko nam zmanjka prostora, kamor bi jih lahko shranjevali. V takem primeru priporočam shranjevanje na dodatne spominske kartice, ali še bolje, zunanji disk. Če se odločimo za disk naj bo SSD. Takšni nimajo gibljivih delov, in so poleg hitrosti tudi veliko bolj odporni na udarce, kot navadni trdi diski. Udarci, pa so že nekaj, kar na poti lahko pričakujemo…
Še bolj kot varnost fotografij je pomembna varnost osebnih podatkov. Slej kot prej boste prišli do točke, ko se boste morali prijaviti v vaš račun za elektronsko pošto. Če to storite na lastnem računalniku, tablici, telefonu, ne rabiti pričakovati večjih nevšečnosti. Problem nastopi, ko morate torstoriti na nekem javnem računalniku (v kavarni, knjižnici...) Večina takšnih računalnikov je okužena z različnimi orodji za beleženje vpisanih gesel. Na srečo pomembnejši portali kot je gmail, facebook omogočajo prijavo v dveh korakih (2-step verification). Prijava poteka tako, da morate zraven uporabniškega imena in gesla vpisati tudi časovno omejeno kodo. To kodo lahko dobite preko SMS ali z uporabo mobilne aplikacije (na primer: Google Autheticator). Za primer, ko nimamo dostopa do nobene od omenjeniih storitev, si vnaprej zgeneriramo kode, ki jih lahko uporabimo samo enkrat. Na ta način dosežemo, da lahko nekdo prebere vse naše podatke, s katerimi smo se prijavili (up. ime, geslo in omenjeno kodo), pa se vseeno več ne bo mogel prijaviti v naš račun.
Nasledja nevarnost ki preži na neslutečega je branje komunikacije med mrežnimi napravami. Posebej nevarno je uporabljanje storitev spletne banke v javno dostopnih omrežjih. Tukaj ni pomembno ali uporabljamo lasten računalnik zaščiten z ne-vem-kakšnimi gesli ali pa javni računalnik v spletni kavarni. Ko se z uporabo spletne strani povežemo na strežnik svoje banke, se iz našega računalnika na strežnik pošljejo podatki na podlagi katerih bi lahko nekdo, ki jih prestreže izvedel podobno transakcijo, kot smo jo mi. Za takšna prestrezanja se običajno uporabljajo strojna orodja. Nahajajo se nekje na lokalni mreži spletnih kavarn. Dostop je enostaven, do njega lahko pride vsak, ki spije eno kavico. Če bi bilo zapletenejše, verjetno tudi mi sami ne bi imeli dostopa. Rešitev je uporaba VPN tunelov. Kratica predstavlja virtualno zasebno omrežje. Ideja je v tem, da se med našim računalnikom in strežnikom VPN ustvari varen kriptiran kanal. Šele od strežnika VPN dalje do strežnika naše banke pa komunikacija poteka, tako, kot bi brez uporabe VPN. Povedano enostavneje, kdorkoli bo prestregel komunikacijo med nami in strežnikom VPN (v celoti mreža spletne kavarne), bo prebral zanj samo nerazumljive podatke. Zelo popularno orodje za vzpostavitev VPN kanala je TunnelBear. Omogoča 500MB prenosa kriptiranih podatkov na mesec zastonj. Sam ga uporabim takrat, ko je potrebno in zadosti moje potrebe. V nasprotnem primeru lahko dokupimo dodatne količine prenosa.
Včasih so nam baterije mobilnih telefono zdržale po cel teden, potem so prišli pametni telefoni z energijsko potratnimi zasloni, ki baterijo izpraznijo v manj kot enem dnevu. Ponavadi na poti nimamo možnosti za polnjenje baterij, ko se nam zljubi. Uporaba dodatnih baterij, oziroma t.i. potovalnih polnilcev je neizbežna. Tukaj nekaj veliko ne moremo filozofirati. Dodatna baterija se napolni, ko se telefon izprazni, ga lahko napolnimo iz te dodatne baterije. Vseeno bi pa opozoril na par stvari.
Baterije so precej bolj občutljiv del elektronike, kot se na prvi pogled zdi. Razlika med dejansko kapaciteto baterije priznanega proizvajalca in cenenim kitajskim ponaredkom na e-bay je lahko za faktor 10. Če vidite, da nekdo prodaja baterijo s kapaciteto 50.000mAh, to ne more biti drugega kot napaka v opisu. Na ebay-u jih najdete malo morje za 15€ :) 50.000mAh = 50Ah kar je približno kapaciteta akumulatorja osebnega avtomobila. Čeravno gre za drugačno tehnologijo - v avtih imamo svinčene, tukaj pa Li-Po baterije, že na daleč zavohamo da nekaj smrdi. Zraven kapacitete običajno piše tudi koliko energije to predstavlja v vatnih urah (Wh). Če podatek v Wh pomnožimo s 5 (5V je izhodna napetost USB vmesnika) nam mora dati vrednost v Ah baterije. če se podatka ne ujemata, je nateg dokazan.
Pri izbiri kapacitete baterije v potovalnem polnilcu moramo upoštevati kapaciteto baterije naprave, ki jo želimo polniti. Podatek o tem najdemo v navodilih za uporabo našega telefona, ali druge naprave. Če več nimamo navodil, jih bo za nas našel stric Google. Recimo, da imamo telefon s kapaciteto baterije 2.000mAh in tablico s kapaciteto 4.000mAh in kupimo potovalni polnilec s kapaciteto 10.000mAh. V idealnih razmerah, bi to pomenilo, da lahko s takšno baterijo napolnimo 1x tablico in 3x telefon, ali 2x tablico in 1x telefon. V praksi pa seveda ni vse tako lepo. Ob polnjenju se bodo naše naprave nekoliko zagrele. To pomeni, da se bo nekaj energije izgubilo v obliki toplote. Recimo, da lahko računamo, da bomo uspeli izkoristiti 90% celotne kapacitete popolnoma napolnjene baterije. Pravtako se bo kapaciteta baterije s staranjem znižala. Tudi medtem, ko bo baterija v našem nahrbtniku čakala na prvo uporabo, se bo nekoliko izpraznila. Kaj to pomeni v praksi? Sam uporabljam polnilec podjetja Yoobao, ki je kompromis, med priznanim proizvajalcem in cenenim sranjem s kapaciteto 16,000mAh. Po nekaj mesecih uporabe lahko z njim enkrat napolnim tablico (3.950mAh) in 4x telefon (1.700mAh).
Sledi še seznam zanimivejših aplikacij za pametne naprave, ki se mi jih zdi vredno izpostaviti:
- MAPS.ME - zelo uporabno za pregledovanje zemljevidov v načinu brez povezave z internetom
- Snapseed - orodje za urejanje slik
- XE Currency - uporabno ob pogajanjih za ceno in ob zamenjavi valut. Pravtako deluje brez povezave z internetom (seveda se menjalni tečaji med tem časom ne posodabljajo.)
- Triposo - elektronski potovalni vodič. Razen zemljevidov deluje brez povezave z internetom.
- Duolingo - zanimiva aplikacija za učenje tujih jezikov.
Zadnja posodobitev: 19.2.2017
Hvala za branje. Če vam je bil članek zanimiv ali ste v njem našli kaj koristnega, ga ne pozabite pokazati prijateljem. Z gumbi spodaj ga lahko delite na popularnejših družbenih omrežjih.
Vesela bova vsakega odziva. Pozitivnega ali negativnega :) Kontaktirate naju lahko preko kontaktnega obrazca in izrazite svoje mnenje, postavite vprašanje ali delite svoje izkušnje, predloge, pripombe...
