SLO  ENG

VZHAJAJOČEMU SONCU NAPROTI

Želiš biti obveščen(a) o novostih?

S prijavo potrjujete, da se strinjate s splošnimi pogoji uporabe te strani!

Po Riu de Janeiru nama je v Braziliji ostal še slab mesec. Odločila sva se ga izkoristiti za zadnje voluntiranje na potovanju. Na spletu sva našla v São Paulo živeč par v zrelih letih. Pisala sta, da potrebujeta nekoga, ki bi poskrbel za okolico njune druge hiše, nedaleč od mesteca São Roque. Sama se namreč tja odpravita le tekom vikendov.

 

Izkazalo se je, da gre za ogromno posestvo, pravo Haciendo. Trije tedni, ki sva jih preživela v raju sredi tropskega gozda, je bilo več, kot sva si upala želeti za zaključek južnoameriške izkušnje.

 

Posestvo je bilo sicer zelo lepo urejeno. Najina naloga je bila samo ohraniti takšno stanje :)

Poleg klasičnih vrtnarskih opravil, sva se lotila tudi takšnih, ki jih še nisva poznala.

 

Recimo nabiranje in sušenje kave. Na sliki spodaj levo so zrna še na rastlini, desno pa že po dveh tednih na soncu.

 

Ali pa pobiranje pridelka tapioke (spodaj levo) in sladkega krompirja (desno.)

 

Seveda je bilo časa na pretek in podala sva se na pohod po okoliških vrhovih.

 

Ko so bili vsi vrhovi osvojeni, sva se odpravila v sedem kilometrov oddaljeni São Roque. Pot je vključevala tudi hojo ob cesti na sliki spodaj levo. Ko sva kasneje svojim gostiteljem omenila, kje sva bila, nama niso verjeli. Le kako sva si drznila pešačiti ob tako nevarni cesti? V Braziliji bojda hodijo ob cesti samo ljudje, ki nimajo za avtobus!
Še ena zanimivost glede prometa. V članku o Mehiki sem pisal o tem, koliko hroščev je še vedno moč videti na cestah. Kar so v Mehiki hrošči, so v Braziliji Volkswagnovi minibusi. Še prometna policija jih ima v voznem parku.

 

Nedaleč od najinega začasnega domovanja, se je nahajalo vzletišče lokalnega kluba letalskih modelarjev - Aerobello. To omenjam zato, ker bi si urejenost lahko vzelo v vzgled marsikatero slovensko športno letališče.

 

Naj poudarim, da za to reklamo nisem prejel nobenega honorarja, razen majice in klobuka :)

 

Za konec na kratko omenim še São Paulo. Kot vsako mesto me ni prepričalo v primerjavi z vsem kar ima za ponuditi podeželje.

 

Strme ulice z nekaj domišljije spominjajo na San Francisco, grafiti pa na Melbourne. 

 

Zagotovo pa še nikjer drugod nisem videl uličnih umetnikov igrati sredi križišča in zabavati voznike med čakanjem na zeleno luč :)

 



Hvala za branje. Če vam je bil članek zanimiv ali ste v njem našli kaj koristnega, ga ne pozabite pokazati prijateljem. Z gumbi spodaj ga lahko delite na popularnejših družbenih omrežjih.

Vesela bova vsakega odziva. Pozitivnega ali negativnega :) Kontaktirate naju lahko preko kontaktnega obrazca in izrazite svoje mnenje, postavite vprašanje ali delite svoje izkušnje, predloge, pripombe...


Peking in Kitajski zid, Kitajska
Kaunas, Litva
Kako najceneje do Ulan Batorja iz Irkutska?
Kako najceneje do Angkorja?
Tretji rajh živi dalje
Dežela kengurujev, premikajočega doma in novoletnega žara