Zadnja obiskana država v Srednji Ameriki je bila Panama. Žal čas ni dopuščal več, kot le obisk prestolnice, a se je vseeno nabralo dovolj vtisov. Že na prvi pogled Panama izstopa od drugih držav v regiji. Razlogi so zgodovinski. Države od Gvatemale ena severu, vse do Kostarike na jugu, so bile v času španske kolonizacije, del enotnega administrativnega območja Centralne Amerike. Panama pa je, na drugi strani, padla pod nadzor podkraljestva Peru, ki je obsegal ves severni del južne Amerike.
Čudno, v marsičem me je Panama spomnila na dežele, po katerih sva se potepala na jugovzhodu Azije. Sprehod ob obali, urejeni parki in pogled na nebotičnike spominja na Singapur.
Prijeten sprehod od nebotičnikov, že se znajdemo sredi starega, kolonijalnega dela mesta - Casco Viejo. Besedi v španščini pomenita: Stara četrt. Tukaj so stavbe stare, a urejene. Predstavljajo drugi svet v primerjavi z nebotičniki.
A to ni vse, kar mesto ponuja. Nadaljni sprehod nas pripelje v tretji svet. Ta je najmanj ugleden.
Spomni me na Vietnam. Frizer na ulici pred trgovinico z, recimo temu, rabljenim gradbenim materialom je najboljši približek Hanoja izven Vietnama.
Večina trgovin je v lasti Kitajcev. Tukajšnji ljudje veljajo za precej lene. Še kitajski podjetniški pristop zadostuje za prevzem tržišča.
Uradna denarna valuta Paname je balboa. Kar je nenavadno je to, da ima fiksen menjalni tečaj z ameriškim dolarjem - ena balboa je en dolar. Dolarji tako prikrito postanejo neuradna valuta države. V praksi to pomeni, da v obtoku sploh ni lokalnih bankovcev. So samo dolarski. Kovance je mogoče najti oboje, ameriške in panamske. Spet se ne morem znebiti občutka in spomina na jugovzhodno Azijo. Tokrat na podobnost s Kambodžo.
Tudi vreme je podobno. Delavka v muzeju o Panamskem kanalu mi je razložila, da imajo tukaj dva letna časa: deževno obdobje in zelo deževno obdobje. Meni se samo zdi, da je ves čas soparno in vroče kot.....žival, ki laja!
Tako na koncu pridemo do glavnega simbola Paname. Panamski kanal po dobrih sto letih obratovanja, državi še vedno predstavlja glavni vir dohodka.
To je edina pomorska pot, kjer kapitan preda nadzor ladje posebej izurjenemu kanalskemu kapitanu. Presenetilo me je, da je možno priti v neposredno bližino zapornic, in si ogledati ladje med premikanjem skoznje. Tankerji in kontejnerske ladje pa niso edini uporabniki kanala. Ker kanal povezuje Atlantski in Tihi ocean preko umetnih jezer Gatún in Miraflores, je vsa voda na območju kanala celinska. Priložnost za osveživetev zelo rad izkoristi tudi kak okoliški krokodil :)
Hvala za branje. Če vam je bil članek zanimiv ali ste v njem našli kaj koristnega, ga ne pozabite pokazati prijateljem. Z gumbi spodaj ga lahko delite na popularnejših družbenih omrežjih.
Vesela bova vsakega odziva. Pozitivnega ali negativnega :) Kontaktirate naju lahko preko kontaktnega obrazca in izrazite svoje mnenje, postavite vprašanje ali delite svoje izkušnje, predloge, pripombe...
