Moja naslednja destinacija po Varšavi je bil Kaunas. Ne morem se izogniti temu, da ne bi primerjal teh dveh mest. Razlika je očitna. Če se v Varšavi čuti popolnoma zahodnoevropska atmosfera, Kaunas ne more skriti svoje sovjetske zgodovine.
K temu je bojda veliko pripomogel tudi bivši župan, ki ni naredil kaj veliko v smeri razvoja mesta. Kakorkoli, po pričanju domačinov je zadnjih parih letih mesto naredilo velik korak naprej in prav rad bi ga obiskal ponovno čez nekaj let.
Ampak najbolj zanimivo je kako sem sploh prištopal do mesta. V Varšavi sta me pobrali dve punci, Violeta in Ania. Dejali sta, da gresta v Bielsk Podlaskie. Vedel sem, da ni popolnoma na moji poti, ampak vseeno nekako v pravi smeri, zato sem prisedel. Na moje presenečenje smo kmalu zavili iz avtoceste. Dobro, gremo vrejetno po neki krajši poti. Ampak po kake pol ure je pot začela postajati vedno bolj sumljiva. Začnem preverjati po svojem zemljevidu, seveda smo se peljali v napačno smer, ker sta na Garminu nastavili drugo mesto z zelo podobnim imenom - Biała Podlaska :) Kakorkoli z nekaj zamude smo le prispeli v Bielsk Podlaski in nato sem moral dobiti prevoz še do glavne ceste. Do Bialystoka me je pobral Jarek, ki ni znal drugega jezika kot poljsko. Pogovor je tako potekal v poljsko-slovenščini z veliko smeha. Nato me v Bialystoku pobere vojak Alex. Reče, da me lahko zapelje do Suchowole, ki bi mimogrede po izračunih nekega poljskega astronoma iz 18. stoletja naj bila geometrično središče Evrope. Ampak glej ga zlomka, par kilometrov pred Suchowolo prometna nesreča in zaprta cesta. Nekaj časa smo čakali v koloni, potem pa pride nek možak in reče, da obstaja obvoz. En za dugim smo avti sledili tistemu, ki je pač peljal prvi. Od začetka je bila cesta povsem OK - asfaltna. Potem makedamska, kmalu blatna, na koncu pa smo pristali sredi travnika :)
Kakorkoli, nekako smo se le prebili na glavno cesto in v Suchowoli me je pobral ruski Touareg V8 z nekaj več kot 300 KM in zapeljal vse do centra Kaunasa.
Razen starega mestnega jedra, Kaunas roko na srce nima veliko za ponuditi. Je pa zaradi tega toliko bolj zanimivo raziskati njegovo zeleno okolico. Jaz sem se naokrog podal s kolesom.
Skozi mesto teče reka Nemunas. Po latvijsko se to izgovori kot: Neeeemunooos :) Na vzhodnem obrobju mesta je z izgradnjo hidroelektrarne nastalo akumulacijsko jezero, bregove pa so predelali v plaže. V času mojega obiska (7. maja) je bilo precej vroče (verjeno čez 25°C) in ko sem ležal na tistem pesku sem imel občutek, da sem res na morju...
Litovski šport št. 1 je košarka in to se čuti na vsakem koraku.
Omeniti moram tudi pokopališča. Ra razliko od teh v Sloveniji so tukaj povsod v gozdu. Kasneje sem to opazil tudi v Latviji. Slika res ni najboljša, ker sem večino pokopališč videl ob cesti iz avta, ta spodaj pa je edino, ki sem ga obiskal.
Na obrobju mesta, se nahaja tudi stara vojaška utrdba, ki so jo med drugo svetovno vojno nacisti uporabili za usmrtitev več tisoč litovcev, rusov in židov. Po vojni so tam zgradili zanimiv spomenik žrtvam tega nasilja.
Pa še nekaj lokalne gastronomije. Jaz bi temu rekel: hladen borš s krompirjem, na jedilniku pa je pisalo: Šaltibarščiai su skrudintomis bulvių skiltelėmis :)
Hvala za branje. Če vam je bil članek zanimiv ali ste v njem našli kaj koristnega, ga ne pozabite pokazati prijateljem. Z gumbi spodaj ga lahko delite na popularnejših družbenih omrežjih.
Vesela bova vsakega odziva. Pozitivnega ali negativnega :) Kontaktirate naju lahko preko kontaktnega obrazca in izrazite svoje mnenje, postavite vprašanje ali delite svoje izkušnje, predloge, pripombe...
